V okviru Erasmus+ projekta E.C.O. S.T.E.P.S., ki je sofinanciran s strani Evropske Unije, sem se odpravila v Belgijo v učilnico prihodnosti – Future Classroom Lab, ki je nastala s strani mreže 34 evropskih ministrstev za izobraževanje. Moje navdušenje in želja po obisku sta vzklila že tekom raziskovanja med pisanjem magistrske naloge.
Učilnica prihodnosti obsega šest učnih con – območje za interakcijo, izmenjavo, razvijanje, raziskovanje, ustvarjanje in predstavitve. Teh šest con ni namenjenih premikanju iz ene v drugo po korakih, temveč je učne dejavnosti mogoče povezati med različnimi conami, odvisno od vrste izbranega pedagoškega pristopa ali učne dejavnosti.
Prostor ni namenjen kopiranju. Učilnica, ki jo vidite na zgornjem posnetku, že danes izgleda nekoliko drugače, saj se ves čas spreminja. Organizatorji so priznali, da imajo na razpolago že preveč raznovrstnega pohištva, saj ga pogosto prejmejo od podjetij in organizacij, s katerimi sodelujejo. Novo pohištvo in tehnična oprema nista razlog zakaj ta prostor nosi ime »učilnica prihodnosti«, ta naziv nosi, ker je namenjena inovativnemu učitelju. Pristope, h katerim spodbujajo učne cone, lahko z nekaj več truda prenesemo v razred tudi brez prikazanega pohištva.
Željni znanja smo se z učitelji in drugimi strokovnjaki iz področja izobraževanja iz različnih držav udeležili izobraževanja z naslovom Interaktivne tehnologije za učilnico prihodnosti (angl. Interactive Technologies for the Future Classroom). Tečaj je vodil Bart Verswijvel, višji pedagoški svetovalec mreže European Schoolnet v Bruslju. Na samem začetku prvega dne je šaljivo pohvalil našo izbiro tečaja in povedal, da se bomo preko aktivnosti v učilnici prihodnosti ustrezno spopadali z izgorelostjo in smo zato najmanj ogroženi za menjavo službe v bližnji prihodnosti.
Po seznanitvi z namenom in postavitvijo samega prostora smo se skozi praktične primere posvetili dinamični postavitvi pohištva v učilnici in možnim aktivnostim s katerimi lahko dosežemo podoben učinek v primeru prostorske stiske. Sledil je kratek uvod v uporabo umetne inteligence in osnove programiranja preko družabne igre in aplikacije Scottie Go! ter majhnega računalnika micro:bit.
Drugi dan smo posvetili uporabi umetne inteligence pri načrtovanju pouka in učnih urah ter učenju skozi igro. Seznanili smo se z raznimi aplikacijami, kot so Blooket, MemeCam, ARTi, Word Spinner, Comicai, Murf, songR, Breshna, Bard in Adobe Express. S pomočjo umetne inteligence smo ustvarili številne izdelke, spodaj si jih nekaj lahko tudi ogledate. Ugotovili smo, da je lažje ustvariti domišljijske slike, kot realne.
Gospod Bart je izpostavil pomembno vlogo učenja angleščine za namen razvijanja digitalnih kompetenc učencev, saj je angleščina najboljši jezik za programiranje. Večina programskih jezikov namreč uporablja angleške ključne besede. Trenutno enako velja za umetno inteligenco. Čeprav se zelo hitro razvija, sem lahko na praktičnih primerih opazila, da umetna inteligenca s slovenščino ni ravno najbolj spretna ali je trenutno sploh ne želi uporabljati.
Tretji dan smo se lotili ustvarjanja in izdelovanja z rokami. Jessica Massini nam je predstavila delavnico z naslovom »Tinkering and Making« in nas izzvala, da s pomočjo poznavanja električnega kroga izdelamo risbo, ki jo bodo izpopolnile lučke. Večina nas je naletela na kar nekaj težav – naša ekipa je izdelala mestece z varčno razsvetljavo (ker vse žarnice hkrati nikakor niso želele delovati 🙂 ). Jessica nam je skozi praktične primere želela približati idejo težke zabave – »Najbolje se učimo in delamo, če uživamo v tem, kar počnemo. Toda zabava in uživanje ne smeta pomeniti, da je naša naloga lahka. Najboljša zabava je težka zabava.«
Četrti dan nam je Antoine Selim Bilgin predstavil teorijo in nekaj primerov sumativnega in formativnega ocenjevanja. Pogovarjali smo se o prednostih in slabostih pristopov k ocenjevanju in delavnico zakljućili s praktičnim delom po skupinah. Preostanek dneva smo z Bartom pripravljali GIF-e, fotografijam dodajali zvok s pomočjo umetne inteligence in preizkušali možnost ustvarjanja videoposnetkov preko tekstovnega navodila za umetno inteligenco, primer si lahko ogledate spodaj.
Peti dan smo ustvarjali video vsebine iz nabranega video materiala in spoznavali Novigado – orodje za ustvarjanje inovativnih učnih scenarijev, ki ga je mreža European Schoolnet razvila v okviru Erasmus+ projekta.
Pred zaključkom smo zgradili samostoječi most iz gradnikov, ki smo jih našli v učilnici. Hitro smo ugotovili, da bo za uspešno gradnjo potrebno sodelovanje vseh udeležencev.
Na koncu smo slavnostno prejeli potrdila o udeležbi izobraževanja. Sledilo je fotografiranje, obdarovanje s strani španskih kolegov, izmenjevanje kontaktov, zahvale organizatorjem in dolgo poslavljanje.
Nina Srejš Pojbič