Zbudili smo se v toplo, vendar zelo vetrovno jutro. Še zadnjič smo se po zajtrku odpravili na sprehod proti šoli. Tam smo pobrali malico in naše španske sošolce, ter se ponovno odpravili na pohod ob reki. Hodili smo debelo uro, da smo prišli do lokacije, kjer so nas čakali varuhi okolja iz lokalne skupnosti.

Že na poti do tja smo spoznavali lokalne živali in rastline. Videli smo tudi jajčeca kobilic. Pogovarjali smo se predvsem o ohranjanju in varovanju okolja. Reka, ki teče skozi kraj je namreč zelo onesnažena, saj se odpadna voda iz okoliških tovarn zliva v reko. Zato poteka projekt pogozdovanja območja reke, kot tudi zato, da ne bi prihajalo do erozije tal.

Pogozdovanje na tem območju pa ni tako enostavno, saj je območje precej slano in vse rastline tukaj ne uspevajo. Mi smo tako danes sadili sadike rožmarina in posebno vrsto borovcev. Pri delu smo bili kar spretni, glede na to, da smo motiko prvič držali v rokah. Samostojno smo opravili delo izkopavanja lukenj, kot tudi sajenja sadik.

Pot nazaj do šole je bila za naše kratke noge že zelo naporna. Ob povratku smo se poslovili od naših prijateljev in si zaželeli, da se kmalu zopet vidimo, saj smo v družbi en drugega izjemno uživali in se veliko naučili.

Sledilo je še zadnje šolsko kosilo in igra na dvorišču. Ker zaradi napornega urnika nismo imeli te možnosti prejšnje dni, smo se danes malo prej odpravili v hostel, kjer smo se igrali, pospravljali sobe in se že pred večerjo vsi stuširali.

Večerja, branje pravljic in lahko noč.