Hitre povezave

Vzgojni načrt

Na podlagi 60. d člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS 102/2007,  z dne 9. 11. 2007) sprejema Svet šole OŠ Božidarja Jakca
 
Vzgojni načrt
OŠ Božidarja Jakca
 
Vzgojni načrt je dokument, ki opredeljuje temeljne vrednote in vzgojna načela, za katere se zavzema naša šola, načine vzgojnega delovanja in ukrepanja na šoli ter načine sodelovanja šole s starši. Naš vzgojni načrt temelji na doseganju in uresničevanju ciljev in vrednot iz 2. člena Zakona o osnovni šoli, ob upoštevanju interesov in potreb učencev ter potreb širšega okolja.
 
Zavzemanje za uresničitev temeljnih vrednot šole je zapisano v viziji šole:
Naša šola je pot do znanja, skupnega uspeha in medsebojnega spoštovanja.

I.    VREDNOTE
Vzgojno delovanje naše šole temelji na vrednotah ZNANJA, medsebojnega SPOŠTOVANJA in občutka ODGOVORNOSTI.
ZNANJE nam odpira poti, kar nam omogoča, da skupaj razvijamo ustvarjalnost, vedoželjnost, uspešnost, aktivnost in uporabnost znanja.
Z vzgledom lahko otrokom pokažemo, da je znanje del vsakdanjega življenja, da so poti do znanja lahko zanimive in polne prijetnih izkušenj.  Učenje je lahko veselje.
 
a) Učitelji:

  • uporabljamo sodobne učne metode in oblike dela,
  • upoštevamo različne učne stile učenja,
  • kakovostno in strokovno posredujemo učne vsebine,
  • organiziramo učni proces v skladu z učnim načrtom,
  • se enotno držimo sprejetih pravil in dogovorov, pri delu smo dosledni,
  • pomagamo pri razvijanju delovnih navad učencev,
  • redno pregledujemo domače naloge,
  • preverjamo učenčev napredek in mu nudimo pomoč,
  • znanje preverjamo in ocenjujemo na različne načine,
  • razvijamo ustvarjalnost, vedoželjnost, uspešnost, aktivnost, uporabnost znanja in samoinciativnost,
  • učence usmerjamo v iskanje informacij,
  • pri delu ustvarjamo pogoje za delovno vzdušje v razredu,
  • spodbujamo medsebojno pomoč pri učenju,
  • se stalno strokovno izobražujemo.

b) Učenci:

  • znanje je plod učenja, zato  bomo znanje pridobivali z učenjem v šoli in doma,
  • pri pouku bomo poslušali in sodelovali,
  • upoštevali bomo navodila učitelja,
  • upoštevali bomo šolska pravila,
  • redno bomo prinašali v šolo vse šolske potrebščine,
  • delali bomo domače naloge,
  • sodelovali bomo na različnih tekmovanjih,
  • če bomo potrebovali pomoč, se bomo obrnili na strokovne delavce šole.

c) Starši:

  • redno spremljamo šolsko delo in druge obveznosti (pravočasen prihod k pouku, prinašanje šolskih potrebščin, pisanje domačih nalog …),
  • zanimamo se za delo in napredek svojih otrok,
  • otroke spodbujamo, usmerjamo in podpiramo pri delu,
  • skrbimo za redne stike s šolo (učiteljico/učiteljem),
  • upoštevamo skupne dogovore,
  • poskrbimo za spodbudne pogoje za učenje.

SPOŠTOVANJE: Medsebojno spoštovanje je pogoj za uspešnost pri doseganju naših ciljev, zato se medsebojno poslušamo, smo strpni drug do drugega, priznavamo in sprejemamo drugačnost, se medsebojno vzpodbujamo in skupaj iščemo rešitve.
 
a) Učitelji:

  • imamo spoštljiv odnos do vseh sodelavcev, učencev, staršev in vseh živih bitij,
  • smo strpni drug do drugega, sprejemamo drugačnost (učenje sobivanja drug z drugim),
  • navajamo učence na obvezno vikanje, naslavljanje in pozdravljanje vseh zaposlenih,
  • dosledno upoštevamo pravila in postavljamo meje,
  • se medsebojno spodbujamo in skupaj iščemo rešitve,
  • učencem smo vzgled (vzor),
  • spodbujamo in učimo spoštljivega odnosa do hrane, vrstnikov in  zaposlenih,
  • dosledno reagiramo  na vsak primer nespoštovanja oz. nestrpnosti. 

b) Učenci:

  • smo dolžni spoštovati vse delavce šole,
  • smo dolžni spoštovati vse učence šole (tudi učence s posebnimi potrebami),
  • smo dolžni spoštovati vse starše učencev naše šole,
  • spoštujemo vse ljudi ne glede na spol, raso, veroizpoved in narodnostno pripadnost,
  • spoštujemo in upoštevamo šolska pravila in hišni red,
  • spoštujemo in upoštevamo pravila in navodila učiteljev,
  • spoštujemo tujo lastnino.

c) Starši:

  • vzgajamo v duhu medsebojnega spoštovanja in dobrih medosebnih odnosih med vsemi udeleženci,
  • s pozitivnim ravnanjem smo otrokom vzgled za pravilno ravnanje,
  • razvijamo veščine kulturnega vedenja in uspešnih načinov komunikacije.

ODGOVORNOST: Z razvijanjem sprejemanja odgovornosti za lastna dejanja se učimo dejavnega življenja v družbi, saj razumemo posledice dejanj in vpliv le-teh na svoje življenje in življenje drugih.
Učenci, starši in strokovni delavci bomo vrednoto odgovornosti uresničevali skozi šolski vsakdan s sprejemanjem in upoštevanjem skupno zastavljenih šolskih pravil in sprejetih dogovorov, z reševanjem težav, skrbi in vprašanj s skupnim pogovorom, svetovanjem ter s sprejemanjem odgovornosti za svoja dejanja (poravnava škode, restitucija).
 
a) Učitelji:

  • se za pouk strokovno pripravimo in se stalno strokovno izobražujemo,
  • oblikujemo pravila in vrednote v posameznem oddelku in učni skupini ter celotnem šolskem prostoru,
  • smo dosledni pri izvajanju ukrepov,
  • poenoteno ukrepamo s sankcijami ob neupoštevanju pravil in vrednot,
  • razvijamo delovne navade učencev, navajamo jih na samostojnost in odgovornost,
  • razvijamo pozitiven odnos do šolske in druge lastnine,
  • natančno opredelimo dolžnosti učenca, vlogo razrednika in drugih učiteljev,
  • z razgovorom opozarjamo učence in starše, da za svoja dejanja nosijo odgovornost in posledice, 
  • pri prekrških damo učencem možnost, da popravijo napako (sprejem odgovornosti),
  • spodbujamo dogovarjanje med učenci, sklepanje kompromisov in spoštovanje dogovorjenega.

b) Učenci:

  • odgovorno izpolnjujemo svoje dolžnosti,
  • poznamo in spoštujemo  šolska  pravila oz. hišni red,
  • k pouku prinašamo šolske potrebščine in domače naloge,
  • odgovorni smo do šolske lastnine in je ne uničujemo,
  • prevzemamo odgovornost do izposojenih stvari,
  • prevzemamo odgovornost za svoje napake,
  • skrbimo za svojo lastnino,
  • odgovorno ravnamo s hrano,
  • odgovorno ravnamo z odpadki in jih ločujemo.

c) Starši:

  • skrbimo za vzgojo, ki sledi občeveljavnim vrednotam,
  • skrbimo za ustrezen psihosocialni razvoj otroka,
  • krepimo učne in delovne navade svojih otrok,
  • razvijamo sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja,
  • odgovorno sodelujemo s šolo.

Pri doseganju vzgojnih ciljev šole bomo izhajali iz naslednjih načel:

  • načelo oblikovanja ustreznega učnega in socialnega okolja za učence,
  • načelo spoštovanja učencev in vzajemnega spoštovanja vseh udeleženih v pedagoškem procesu,
  • načelo sprejemanja odgovornosti za svoje vedenje in ravnanje,
  • načelo preventivnega in proaktivnega delovanja šole,
  • načelo osebnega zgleda,
  • načelo zavzetosti za vsakega posameznika,
  • načelo pogovora kot najustreznejšega načina reševanja težav,
  • načelo vzajemnega sodelovanja s starši in usklajenega pristopa šole in staršev.

 
II.    VZGOJNE DEJAVNOST ŠOLE
 
1.    Proaktivne in preventivne dejavnosti
Proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti naše šole izhajajo iz vrednot, vzgojnih načel, vizije naše šole in ciljev osnovne šole ter potreb naših učencev, staršev in okolja. Z načrtovanjem in izvajanjem teh dejavnosti želimo oblikovati takšno šolsko okolje, v katerem bi učenci uspešno zadovoljevali temeljne telesne, duševne, socialne in duhovne potrebe, kjer bi razvijali pozitivno samopodobo, samostojnost in čut za odgovornost.
 
Na šoli bo proaktivno in preventivno vzgojno delovanje zajemalo naslednja področja:
RAZVIJANJE UGODNE SOCIALNE KLIME, OBČUTKA VARNOSTI

  • tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole – vrednote meseca,
  • oblikovanje oddelčnih in šolskih dogovorov o temeljnih vrednotah skupnega življenja in načinih ravnanja – pravila šole in oddelka,
  • načrtne razredne ure za krepitev zaupanja in samopodobe,
  • pogovori z učenci o počutju v razredu in o medsebojnih odnosih, željah in predlogih za boljše počutje,
  • skrinjica (nabiralnik) anonimnih pisem,
  • pozitiven, spodbujajoč odnos do učencev,
  • svetovanje/pomoč starejših učencev mlajšim,
  • neformalna druženja med učenci, učitelji in starši.

SISTEMATIČNO RAZVIJANJE SOCIALNIH VEŠČIN UČENCEV

  • navajanje učencev na samostojnost in odgovornost,
  • delo v skupinah, kjer se učenci zavedajo svojega položaja in enakosti,
  • medvrstniška  učna pomoč in solidarnost učencem,
  • usmerjanje, h kakovostnemu preživljanju prostega časa,
  • medrazredna tekmovanja (zbiranje odpadnega materiala … )

USPOSABLJANJE ZA USPEŠNO REŠEVANJE PROBLEMOV

  • učenje reševanja konfliktov,
  • učenje reševanja konfliktov z zgledom,
  • obravnavanje različnih življenjskih problemov vrstnikov in odraslih in usposabljanje za uspešno reševanje takih problemov,
  • oblikovanje vrednot,
  • skupno oblikovanje pravil (igre),
  • branje zgodb in prepoznavanje vrednot v le-teh,
  • delavnice z učenci.

IZVAJANJE DEJAVNOSTI, KI POVEZUJEJO UČENCE, DELAVCE ŠOLE, STARŠE IN LOKALNO SKUPNOST
Načrtno, sistematično in redno vključevanje staršev v življenje in delo šole:

  • aktivno sodelovanje staršev na skupnih kulturnih in športnih dejavnostih (tudi neformalne oblike druženja),
  • priprava predstav v okviru razreda za starše,
  • delavnice za starše,
  • dan šole,
  • dan staršev,
  • skrb za urejenost okolja.

AKTIVNO VKLJUČEVANJE UČENCEV V NAČRTOVANJE IZVAJANJE IN VREDNOTENJE UČENJA IN DELA

  • upoštevanje mnenja učencev pri ocenjevanju znanja,
  • skupno načrtovanje razrednih ur,
  • skupno oblikovanje pravil.

ODZIVNOST IN PRAVOČASNOST PRI REŠEVANJU PROBLEMOV, NJIHOVO NAČRTNO REŠEVANJE

  • sprotno reševanje konfliktov,
  • posvetovanje, sodelovanje s svetovalno službo ob zaznavi otrokovih težav,
  • sodelovanje z zunanjimi institucijami v primeru težav otroka.

NAVAJANJE NA PROCESE SAMOVREDNOTENJA, SAMOKONTROLE IN SPREJEMANJA ODGOVORNOSTI

  • navajanje učencev na skupinsko delo,
  • učenje enakovrednega partnerstva med učenci,
  • udeleževanje učencev na pogovornih urah,
  • prisostvovanje na govorilnih urah in po dogovoru na roditeljskih sestankih,
  • aktivno delovanje šolske skupnosti učencev.

POVEČANJE NADZORA NA DOLOČENIH KRAJIH V DOLOČENIH ČASIH

  • dosledno dežuranje učiteljev,
  • dežurstvo receptorja,
  • skrb za varen odhod učencev iz šole domov.

 
2.    Svetovanje in usmerjanje
Svetovanje in usmerjanje je namenjeno učencem, posredno pa tudi njihovim staršem, pri reševanju njihovih lastnih problemov, ki so povezani z njihovim razvojem, šolskim delom, odnosi z vrstniki in odraslimi, razvijanju samopodobe, prevzemanju odgovornosti in spodbujanju za moralne, kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije.
Usmerjanje in svetovanje je usmerjena strokovna dejavnost šole in se lahko izvaja v času šolskih obveznosti, pri urah rednega pouka (oddelčne ure) ali po pouku (pogovorne ure učiteljev, šolska svetovalna služba), ob sprotnem reševanju problemov in drugih priložnostih, za kar se dogovorimo s starši sproti, za vsak primer posebej.
Svetovanje in usmerjanje poteka v obliki pogovora med delavci šole in učenci, ki zadeva šibkosti ali težave v otrokovem šolskem funkcioniranju, odnose z vrstniki in enkratne ali občasne kršitve pravil šolskega reda.
O vsebini in ciljih svetovanja in usmerjanja za posameznega učenca se dogovorijo učitelji na oddelčni konferenci. O naravi dogovora razrednik obvesti starše. V primerih, ko strokovni delavec presodi, da učenec potrebuje dlje časa trajajoče spremljanje, usmerjanje in svetovanje v okviru šole, se lahko s starši dogovori za termine, v katerih ta proces poteka.
Svetovanje in usmerjanje povezano z reševanjem individualnih ali skupinskih problemov učencev izvajajo za to usposobljeni strokovni delavci ali vrstniki.
V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, staršem predlaga obravnavo v zunanjih ustanovah psihološke in socialne pomoči.
Svetovanje in usmerjanje učencem pomaga, da se učijo, kako:

  • oblikovati lastne cilje in načine uresničevanja,
  • učinkovito organizirati lastno šolsko ter domače delo in si organizirati dan,
  • sprejemati svojo uspešnost in jo dosegati na različnih področjih,
  • razmišljati in presojati svoje vedenje in ravnanja drugih,
  • prevzemati odgovornost in sprejemati posledice svojih dejanj,
  • se vživljati v ravnanje drugega,
  • razumeti vzroke za neustrezna vedenja pri sebi in drugih,
  • konstruktivno reševati probleme in konflikte,
  • ustrezno ravnati in obvladovati stres, strah, čustveno napetost, konflikt,apatičnost, frustracije, doživljanje neuspehov, depresijo …
  • razvijati pozitivno samopodobo,
  • dosegati druge cilje, ki si jih zastavi šola. 

Šola bo organizirala svetovanje učencu tudi na naslednje načine:

  • organizira pomoč učitelja ali sošolcev pri učenju,
  • načrtno vzpostavljanje socialnih povezav med učenci,
  • vključevanje učenca v določene šolske in izvenšolske dejavnosti,
  • uvajanje učenca za prevzem določenih funkcij ali pomembnih odgovornosti,
  • nudi učencu različne oblike zunanje pomoči,
  • in druge oblike organiziranja preventivnih dejavnosti.

3.    Vzgojni postopki – restitucija in mediacija
Ob nastalem konfliktu med učenci oz. med udeleženci pedagoškega procesa, lahko šola poleg svetovanja izvaja tudi postopek restitucije in mediacije.
 
RESTITUCIJA
Z restitucijo želimo učencem dati možnost za učenje novih vzorcev vedenja in poprave napak  ter hkrati razvijati spretnosti učencev pri izgradnji dobrih medsebojnih odnosov.
Restitucija se izvaja predvsem takrat, ko gre za škodo, ki jo učenci povzročijo na materialnem, etičnem, socialnem in psihološkem področju.
Povzročitelj škode sam naredi načrt, kako bo storjeno popravil. V primeru, da učenec zavrne  možnosti, ki jih ponuja restitucija ali se dogovorov ob restituciji ne drži, lahko sledi vzgojni ukrep.
 
MEDIACIJA
Z mediacijo se sprte osebe ob pomoči tretje osebe med seboj pogovorijo in ugotovijo, kje so točke spora, izrazijo svoja stališča in poskušajo sami najti rešitev, s katero bodo vsi zadovoljni.
 
III.    VZGOJNI UKREPI
VZGOJNI UKREPI
Vzgojne ukrepe bo šola uporabila v primerih, ko učenec krši šolska pravila in so bile prehodno izvedene druge vzgojne dejavnosti (svetovanje, usmerjanje, mediacija, restitucija):
učenec ne spremeni svojega ravnanja ali vedenja in nadaljuje s kršitvijo istega ali ostalih pravil,
učenec noče sodelovati pri reševanju problemov, se ne drži dogovorov itd.,
ko učenec ni pripravljen upoštevati potreb in pravic drugih.
 
Vzgojni ukrep se izreče z namenom nudenja podpore in vodenja učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. O uporabi vzgojnega ukrepa šola obvesti starše učenca oz. pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev. Učencu in staršem se pojasnijo razlogi za izrek ukrepa, obliko in trajanje ukrepa ter načine, s katerimi bomo preverili ali je ukrep učinkoval.
 
V kolikor starši odklonijo sodelovanje, se vzgojni ukrep izvede na podlagi strokovne odločitve strokovnega delavca, ki lahko ukrep izreče individualno ali po predhodnem mnenju učiteljskega zbora. Če starši odklonijo sodelovanje, odklonitev ne zadrži uporabe vzgojnega ukrepa.
O vzgojnih ukrepih se vodijo ustrezni zapisi, ki jih oblikuje razrednik oz. svetovalna služba ali oseba, ki vodi obravnavo.
Postopek izrekanja vzgojnih ukrepov in oblike vzgojnih ukrepov, ki jih bomo izvajali na šoli, so zapisani v Pravilih šolskega reda šole. 
 
Vzgojni ukrepi so:

  • Povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli in ne pri pouku.
  • Ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti, ki so povezane s kršitvami pravil šole, s pridobljenimi statusi učencev, prilagoditvami in ugodnostmi, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov.
  • Zadrževanje na razgovoru po pouku v zvezi z reševanjem problemov v soglasju s starši.
  • Kadar učenec pogosto ogroža varnost, ne upošteva navodil in zato šola ne more prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, tabori, šole v naravi …), šola poskrbi za dodatno spremstvo strokovnega delavca ali pa za takega učenca organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli.
  • Odstranitev učenca od pouka: mogoča je, kadar učenec s svojim vedenjem onemogoča izvajanje pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom in opozorilom (razen v primeru, ko gre za učenca s posebnimi potrebami). Cilj odstranitve je vzdrževanje jasno postavljenih mej, sprejemljivega vedenja in omogočanje resnega sodelovanja učenca in učitelja pri reševanju problema ter omogočanje nemotenega učenja drugih učencev v oddelku. Učenec v času odstranitve opravlja delo pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj, po njegovem pooblastilu pa tudi svetovalna delavka šole. Strokovni delavec mu lahko pomaga pri reševanju problema, zaradi katerega ni pri pouku. V primeru odstranitve učenca od ure pouka, mora učitelj z njim opraviti razgovor še isti dan, skupaj pregledata opravljeno delo in se dogovorita o nadaljnjem sodelovanju.
  • Vsakotedenski kontakti s starši in poročanje o učenčevem vedenju v šoli.
  • Pogostejši prihodi staršev v šolo in razgovor učenca, staršev in strokovnega delavca o dogajanju in doživljanju v šoli.
  • Prepoved vstopanja, zadrževanja ali uporabe določenih šolskih prostorov, prepoved približevanja učencu, le v okvirih, ki jih določa nujnost zadrževanja v istih prostorih.
  • Strokovni delavec šole lahko učencu začasno odvzame napravo ali predmet, s katerim učenec ogroža varnost ali onemogoča izvedbo pouka ali druge dejavnosti. O takem odvzemu strokovni delavec še isti dan obvesti starše učenca, ki odvzeti predmet ali napravo v šoli tudi prevzamejo.
  • Nudenje učne pomoči sošolcem ali učencem drugih razredov.
  • Pomoč v knjižnici (urejanje knjižničnega gradiva, pomoč sošolcem pri iskanju knjig ali revij …), pomoč pri urejanju šolskih površin (športno igrišče, zelenice ...), dodatno dežurstvo (pripravljanje in pospravljanje prireditvenih prostorov, dežurstvo pri akcijah po pouku ...).

 
Šola lahko oblikuje in izvaja tudi druge vzgojne ukrepe, ko bo trenutna situacija narekovala naglo ukrepanje (nevarnost, posredovanje v pretepu, zaščita imovine … )
 
Predlog vzgojnih ukrepov ob kršenju pravil šolskega reda:
Ogrožanje varnosti in motenje pouka

  • Po izboru učitelja učenec prebere starosti primerno literaturo na temo v zvezi s storjenim prekrškom in pripravi predstavitveni plakat oziroma referat.
  • Udeležba učenca na seminarju, predavanju na temo nasilje in poročanje o tem.
  • Zapis razmišljanja o ustreznejših možnostih ravnanja v dani situaciji.
  • Prepoved zastopanja šole na tekmovanjih.
  • Opravljanje neopravljenih obveznosti izven predvidenega časa, s predhodno seznanitvijo staršev.
  • Učenec, ki izvaja fizično nasilje, mora odmore preživeti v bližini dežurnega učitelja.
  • Začasen ali trajen odvzem funkcij v okviru oddelčne skupnosti.
  • Začasna ali trajna prepoved obiska interesnih dejavnosti.
  • Pomoč sošolcem oz. drugim učencem.
  • Zapis pozitivnih lastnosti učenca, do katerega se  je kršitelj neprimerno obnašal.
  • Dodatne učne naloge.
  • V skrajnem primeru, ko je ogrožena varnost otrok, naj starši odpeljejo kršitelja domov.

Neprimerno obnašanje na dejavnostih izven šole

  • Prepoved udeležbe na dnevu dejavnosti. Učenec samostojno predela snov, o tem poroča, izdela plakat, miselni vzorec, pripravi naloge za sošolce na to temo.
  • Učenec se lahko udeleži dejavnosti le ob hkratni udeležbi njegovih staršev.

Neprimerno obnašanje v jedilnici in nespoštljiv odnos do hrane

  • Začasna ukinitev kosila v primeru pogostih ali hujših kršitev pravil in neupoštevanja navodil pri prehranjevanju.                                                
  • Učenca, ki se neprimerno obnaša, vpišemo v posebni zvezek. Po prvem vpisu se razrednik pogovori z učencem in ga opozori,  da mu bo v primeru nadaljnjih kršitev začasno odvzet kartonček za prehrano. S tem seznani tudi učenčeve starše.
  • Priprava jedilnice pred obrokom.
  • Pospravljanje po obrokih.
  • Urejanje jedilnice (vaze, nabiranje rož).
  • Učenec, ki po malici ne pospravi za seboj,  mora pobrisati vse mize v  učilnici.
  • Dodatno dežurstvo.

Učenca, ki se obut (v čevlje, superge, čeprav nove in čiste …) sprehaja po šoli, napotimo preobut. Če nima svojih copat, si jih lahko sposodi v tajništvu.

  • V času izven pouka počisti cel hodnik.

Neprimerno obnašanje na prireditvi 

  • Na naslednji prireditvi učenec nastopa ali sodeluje pri pripravi oz. izvedbi le-te.

Uničevanje scene

  • Sodeluje pri izdelavi naslednje scene.

Nastala materialna škoda v primeru namerne povzročitve ali zaradi neupoštevanja pravil šolskega reda.

  • Materialno povračilo škode.
  • Popravilo uničenega oziroma poškodovanega (npr: pleskanje popisane stene).
  • Pomoč hišniku in knjižničarki.
  • Urejanje šolske okolice.

Postopki ukrepanja ob kršenju šolskih pravil:
FIZIČNO NASILJE 
(na hodniku, v razredu, v toaletnih prostorih, v garderobi, v jedilnici)

  • Zaustavimo pretep (pazimo na svojo varnost).
  • Ugotovimo, kdo sta učenca in kaj se je zgodilo.
  • Pokličemo dodatno pomoč.
  • Odstranimo spodbujevalce pretepa.
  • Ugotovimo vzrok pretepa, spremljamo dogajanje, sami morajo povedati staršem, starši pokličejo razrednika/razredničarko.
  • Obvestimo razrednika/razredničarko.
  • Napišemo kratek zapisnik (dogodek zapišemo tudi v zvezek).
  • Razrednik/razredničarka reši zadevo sam-a, pogovor, spremljanje, sporoči staršem (poškodba, pojav grožnje, prvi pretep), če je potrebno obvesti šolsko svetovalno službo.
  • Vzgojni ukrep ob ponovitvi dogodka.
  • Vzgojni opomin sledi vzgojnim ukrepom, če le-ti niso učinkoviti.

NEUPOŠTEVANJE NAVODIL  IN KRŠENJE PRAVIL (vse oblike nasilja, ogrožanje svoje varnosti in varnosti drugih) NA DNEVU DEJAVNOSTI, EKSKURZIJI,TABORU, ŠOLI V NARAVI

  • Pristopimo do učenca/učenke, ga opozorimo in ostanemo ob njem.
  • Eden od spremljevalcev z učencem/učenko zapusti prostor, kjer se pogovorita o nadaljnjem poteku dela.
  • Poiščemo vzroke, če je možnost se učenec/učenka aktivno vključi  v nadaljnje delo.
  • Če  nadaljnje delo ni mogoče, o dogodku takoj obvestimo starše, obvestimo vodstvo šole, če gre za hujšo kršitev, pokličemo policijo.
  • Ko pokličemo starše, naj jim učenec obrazloži dogodek.
  • Vzgojni ukrep.
  • V primeru, ko učenec/učenka večkrat krši pravila na dnevih dejavnostih, se s pisnim soglasjem staršev oz. zakonitih zastopnikov,  lahko naslednjega dneva dejavnosti udeleži:
  • v spremstvu staršev,
  • v spremstvu dodatnega spremljevalca, katerega stroške poravnajo starši oz. zakoniti zastopniki.
  • Svoje delo (nadomestno) lahko opravi:
  • kot pomočnik učencem prve triade (1.—3. razreda),
  • na šoli, kamor ga na dejavnosti  spremljajo starši  oz. zakoniti zastopniki (skrajni primer),
  • doma, kjer samostojno predela snov tistega dne (plakati, referati, seminarska naloga, projektna naloga, izdelava izdelka …).

VERBALNO NASILJE

  • Opozorimo učenca/učenko in ga oz. jo umirimo.                          
  • Vpis  v zvezek.
  • Pogovorimo se po pouku (učenec/učenka sam-a pokliče ali zapiše sporočilo staršem).
  • V primeru nadaljevanja verbalnega nasilja poiščeš pomoč pri svetovalni službi, učenci naj ne ostanejo sami v razredu.
  • Takojšen pogovor s šolsko svetovalno službo, prisotnost učitelja, lahko tudi v razredu.
  • Vzgojni ukrep.
  • Vzgojni opomin, če vzgojni ukrepi niso učinkoviti.

EKONOMSKO NASILJE

  • Obvesti šolsko svetovalno službo.
  • Razgovor z udeleženci dejanja.
  • Razgovor s starši, učenci, svetovalno službo v šoli.
  • Vzgojni ukrep.
  • Vzgojni opomin, če vzgojni ukrepi niso učinkoviti.

 
OBRAVNAVA NASILJA NAD OTROKOM V DRUŽINI
1. Zaznava nasilja nad otrokom in pogovor z otrokom – žrtvijo nasilja

  • Poiščemo primeren prostor.
  • Otroka poslušamo. Zapis otrokove izjave!

2. Posredovanje informacij o nasilju nad otrokom (komu in kdaj)

  • Otroku povemo, da smo zaupano informacijo po zakonu dolžni posredovati ustreznim institucijam.
  • Obvestimo svetovalno službo.
  • Svetovalna služba obvesti ravnatelja-ico. Sklic internega tima.
  • Ravnatelj-ica presodi in ukrepa o nadaljnih postopkih.

3. Sodelovanje z drugimi institucijami v času prejete informacije o nasilju in v prihodnosti

  • CSD,
  • policija,
  • tožilstvo,
  • nevladne organizacije (Društvo za nenasilno komunikacijo).

OBRAVNAVA UČENCA/UČENKE OB SUMU UŽIVANJA NEDOVOLJENIH SUBSTANC (alkoholne pijače, bonboni polnjeni z alkoholom, energijski napitki, cigarete, droge) MED POUKOM OZ. PRI IZVAJANJU ŠOLSKIH IN IZVENŠOLSKIH DEJAVNOSTI

  • Odvzem nedovoljenih substanc učencu/učenki.
  • Obvestimo šolsko svetovalno službo in pokličemo starše, da pridejo po učenca/učenko.
  • Ob sumu posedovanja ali zlorabe nedovoljenih drog pokličemo policijo.
  • Zapisnik.
  • Vzgojni ukrep učencu/učenki, saj je kršil-a hišni red.
  • Vzgojni opomin, če vzgojni ukrepi  niso učinkoviti.

Individualizirani vzgojni načrt učenca
Šola lahko za učence, ki potrebujejo posebno pozornost in strokovno pomoč, oblikuje individualizirani vzgojni načrt učenca. Učenec/učenka, starši in strokovni delavci šole sodelujejo pri oblikovanju individualiziranega načrta učenca. Ta naj učencu/učenki pomaga doseči pozitivne spremembe v načinih zadovoljevanja lastnih potreb, upoštevanja potreb in pravic drugih, sprememb na področju učenja in vedenja. Pri tem je potrebno upoštevati posebnosti učenca/učenke.
Kadar starši učenca/učenke niso pripravljeni sodelovati, oblikuje šola individualizirani vzgojni načrt brez njih.
 
VZGOJNI OPOMINI – ADMINISTRATIVNE SANKCIJE
Vrste in postopki izrekanja vzgojnih opominov so določeni skladno s Pravilnikom o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25. 07. 2008), ki jih določi minister za šolstvo in šport.
Vzgojni opomin se izreče učencu v primeru, ko je šola izčrpala že vsa pedagoška sredstva zapisana v tem dokumentu. Od vzgojnega ukrepa se opomin razlikuje v tem, da ima lahko trajne posledice za učenca, kot je prešolanje na drugo šolo.
Vzgojni opomini so:

  • opomin razrednika,
  • opomin oddelčnega učiteljskega zbora, (premestitev v drug oddelek),
  • opomin ravnatelja,
  • opomin učiteljskega zbora (prešolanje).

V skrajnem primeru je posledica vzgojnih opominov prešolanje učenca na drugo šolo tudi brez soglasja staršev. Odločitev o prešolanju mora biti podprta s strokovnimi mnenji sodelujočih institucij.
 
POHVALE, PRIZNANJA, NAGRADE
Učenec ali skupina učencev lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in nagrade.

  • Pohvale priznanja in nagrade učencem ali skupinam učencev predlagajo:
  • oddelčna skupnost ali šolski parlament,
  • razrednik,
  • drugi strokovni delavci šole, mentorji dejavnosti, ravnatelj, starši.

Pohvale
Pohvale so lahko ustne ali pisne.
Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so lahko ustno pohvaljeni.
Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto. Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole.
 
Priznanja
Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.
 
Nagrade
Nagrado lahko prejme posameznik, skupina učencev ali oddelčna skupnost.
Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih.
Nagrada je lahko posebna ugodnost, ki jo učenec lahko prejme med šolskim letom (izlet, brezplačne vstopnine za kopanje v bazenu ali za gledališke predstave …)
 
Praviloma priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj med šolskim letom ali ob zaključku šole.
   
 
IV.    OBLIKE VZAJEMNEGA SODELOVANJA ŠOLE S STARŠI

 
Redno in kvalitetno sodelovanje šole s starši je predpogoj za učinkovito vzgojno dejavnost šole. Načini, oblike, metode in cilji vzgojnega dela šole morajo biti staršem vnaprej poznani.
 
S starši bomo sodelovali tako pri doseganju učno vzgojnih ciljev kot pri reševanju razvojnih in osebnih težav otrok.  Zato bomo poleg običajnih oblik (roditeljski sestanki, govorilne ure) sodelovanja spodbujali medsebojno komunikacijo staršev in druge aktivnosti (srečanja, predstave, praznovanja, vodenje interesnih dejavnosti) v okviru oddelčnih skupnosti in v okviru šole kot celote.
 
Strokovni delavci šole, učenci in starši razvijajo vzajemno-sodelovalni odnos na vzgojnem področju. Vzajemno sodelujejo pri oblikovanju življenja in dela šole, različnih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, oblikovanju vzgojnega koncepta šole, oblikovanju akcij za izvajanje preventivnih vzgojnih dejavnosti, svetovanju in usmerjanju, povrnitvah škod (npr. restitucija).
 
Starši se vključujejo v reševanje problemov, ki jih imajo njihovi otroci ali kadar njihovi otroci kršijo pravila šole – kodeks ravnanja. Šola usmerja starše v starševske delavnice, šolo za starše, svetovalni center in druge ustanove.
Šola obvešča starše na različne načine; ustno, po telefonu, pisno, po dogovoru tudi preko spletne pošte. V primerih, ko je potreben poglobljen razgovor o otrokovem vedenju ali težavah v šoli, starše povabimo na razgovor.
 
Oblike sodelovanja:
Učitelji bomo  s starši sodelovali pri naslednjih dejavnostih:

  • V oddelčni skupnosti na roditeljskih sestankih, govorilnih urah ter pri raznih neformalnih srečanjih (pohodi, pikniki, športne aktivnosti, izleti in razrednih prireditvah.)
  • V šoli pa na dnevu staršev, dnevu šole, vodenju interesnih dejavnosti in pri izdelavi raziskovalnih nalog (somentorji), donacij staršev, šolski sklad in različnih humanitarnih akcijah (zbiranje igrač, oblačil, papirja …) in prireditvah namenjenih staršem
  • Starši lahko izrazijo svoje interese, predloge in pobude preko Sveta staršev in Sveta šole ter s tem vzajemno sodelujejo pri oblikovanju dela in življenja šole.

Na podlagi Zakona o osnovni šoli je Svet osnovne šole Božidarja Jakca na svoji seji dne, 20. 5. 2009, po predhodni razpravi sprejel

VZGOJNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE BOŽIDARJA JAKCA

Ravnateljica:
Nataša Krajnčan

________________________

Predsednica Sveta šole:
Nuša Lampe

________________________