Hitre povezave

Vzgojni načrt

Svet zavoda OŠ Božidarja Jakca je na podlagi 60.d člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 –ZUJF IN 63/13 ) je dne 20. 5. 2009 na 3. seji sprejel ta Vzgojni načrt, ga dne 30. 9. 2014 na svoji 11. seji dopolnil in ga ponovno dopolnil 26. 2. 2020

 

Vzgojni načrt

OŠ Božidarja Jakca

 

Vzgojni načrt je dokument, ki opredeljuje temeljne vrednote in vzgojna načela, za katera se zavzema naša šola, načine vzgojnega delovanja in ukrepanja na šoli ter načine sodelovanja šole s starši. Naš vzgojni načrt temelji na doseganju in uresničevanju ciljev in vrednot iz 2. člena Zakona o osnovni šoli ob upoštevanju interesov in potreb učencev ter potreb širšega okolja.

Zavzemanje za uresničitev temeljnih vrednot šole je zapisano v viziji šole:

NAŠA ŠOLA JE POT DO ZNANJA, SKUPNEGA USPEHA IN MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVANJA.

 

  1. VREDNOTE

 

Vzgojno delovanje naše šole temelji na vrednotah ZNANJA, medsebojnega SPOŠTOVANJA in občutka

ODGOVORNOSTI.

 ZNANJE nam odpira poti, kar nam omogoča, da skupaj razvijamo ustvarjalnost, vedoželjnost, uspešnost, aktivnost in uporabnost znanja.

Z vzgledom lahko otrokom pokažemo, da je znanje del vsakdanjega življenja, da so poti do znanja lahko zanimive in polne prijetnih izkušenj. Učenje je lahko veselje.

 

  1. Učitelji:
  • uporabljamo sodobne učne metode in oblike dela,
  • upoštevamo različne učne stile učenja,
  • kakovostno in strokovno posredujemo učne vsebine,
  • organiziramo učni proces v skladu z učnim načrtom,
  • se enotno držimo sprejetih pravil in dogovorov, pri delu smo dosledni,
  • pomagamo pri razvijanju delovnih navad učencev,
  • redno pregledujemo domače naloge,
  • preverjamo učenčev napredek in mu nudimo pomoč,
  • znanje preverjamo in ocenjujemo na različne načine,
  • razvijamo ustvarjalnost, vedoželjnost, uspešnost, aktivnost, uporabnost znanja in samoiniciativnost,
  • učence usmerjamo v iskanje informacij,
  • pri delu ustvarjamo pogoje za delovno vzdušje v razredu,
  • spodbujamo medsebojno pomoč pri učenju,
  • se strokovno izobražujemo.

 

  1. Učenci:
  • znanje je plod učenja, zato bomo znanje pridobivali z učenjem v šoli in doma,
  • pri pouku bomo poslušali in sodelovali,
  • upoštevali bomo navodila učitelja,

 

  • upoštevali bomo šolska pravila,
  • redno bomo prinašali v šolo vse šolske potrebščine,
  • delali bomo domače naloge,
  • sodelovali bomo na različnih tekmovanjih,
  • če bomo potrebovali pomoč, se bomo obrnili na strokovne delavce šole.

 

  1. Starši:
  • redno spremljamo šolsko delo in druge obveznosti (pravočasen prihod k pouku, prinašanje šolskih potrebščin, pisanje domačih nalog …),
  • zanimamo se za delo in napredek svojih otrok,
  • otroke spodbujamo, usmerjamo in podpiramo pri samostojnem delu,
  • skrbimo za redne stike s šolo (učiteljem),
  • upoštevamo skupne dogovore,
  • omogočimo spodbudno okolje za učenje.

 

 SPOŠTOVANJE: Medsebojno spoštovanje je pogoj za uspešnost pri doseganju naših ciljev, zato se medsebojno poslušamo, smo strpni drug do drugega, priznavamo in sprejemamo drugačnost, se medsebojno vzpodbujamo in skupaj iščemo rešitve.

 

a)Učitelji:

  • imamo spoštljiv odnos do vseh sodelavcev, učencev, staršev in vseh živih bitij,
  • smo strpni drug do drugega, sprejemamo drugačnost (učenje sobivanja drug z drugim),
  • navajamo učence na obvezno vikanje, naslavljanje in pozdravljanje vseh zaposlenih,
  • dosledno upoštevamo pravila in postavljamo meje,
  • se medsebojno spodbujamo in skupaj iščemo rešitve,
  • učencem smo zgled (vzor),
  • spodbujamo in učimo spoštljivega odnosa do hrane, vrstnikov in zaposlenih,
  • dosledno reagiramo na vsak primer nespoštovanja oz. nestrpnosti.

 

b)Učenci:

  • smo dolžni spoštovati vse delavce šole,
  • smo dolžni spoštovati vse učence šole,
  • smo dolžni spoštovati vse starše učencev naše šole,
  • spoštujemo vse ljudi ne glede na spol, raso, veroizpoved in narodnostno pripadnost,
  • spoštujemo samega sebe,
  • spoštujemo in upoštevamo šolska pravila in hišni red,
  • spoštujemo in upoštevamo pravila in navodila učiteljev,
  • imamo spoštljiv odnos do hrane,
  • spoštujemo tujo lastnino.

 

  1. Starši:
  • vzgajamo v duhu medsebojnega spoštovanja in dobrih medosebnih odnosov med vsemi udeleženci,
  • s pozitivnim ravnanjem smo otrokom zgled za pravilno ravnanje,
  • dosledno upoštevamo šolska pravila,
  • razvijamo veščine kulturnega vedenja in uspešnih načinov komunikacije.

 

 ODGOVORNOST: Z razvijanjem sprejemanja odgovornosti za lastna dejanja se učimo dejavnega življenja v družbi, saj razumemo posledice dejanj in vpliv le-teh na svoje življenje in življenje drugih.

Učenci, starši in strokovni delavci bomo vrednoto odgovornosti uresničevali skozi šolski vsakdan s sprejemanjem in upoštevanjem skupno zastavljenih šolskih pravil in sprejetih dogovorov, z reševanjem težav, skrbi in vprašanj s skupnim pogovorom, svetovanjem ter s sprejemanjem odgovornosti za svoja dejanja (poravnava škode, restitucija).

 

  1. Učitelji:
  • se za pouk strokovno pripravimo in se redno strokovno izobražujemo,
  • oblikujemo pravila in vrednote v posameznem oddelku in učni skupini ter celotnem šolskem prostoru,
  • smo dosledni pri izvajanju ukrepov,
  • poenoteno ukrepamo s sankcijami ob neupoštevanju pravil in vrednot,
  • razvijamo delovne navade učencev, navajamo jih na samostojnost in odgovornost,
  • razvijamo pozitiven odnos do šolske in druge lastnine,
  • natančno opredelimo dolžnosti učenca, vlogo razrednika in drugih učiteljev,
  • z razgovorom opozarjamo učence in starše, da za svoja dejanja nosijo odgovornost in posledice,
  • pri prekrških damo učencem možnost, da popravijo napako (sprejem odgovornosti),
  • spodbujamo dogovarjanje med učenci, sklepanje kompromisov in spoštovanje dogovorjenega.

 

  1. Učenci:
  • odgovorno izpolnjujemo svoje dolžnosti,
  • poznamo in spoštujemo šolska pravila oz. hišni red,
  • k pouku prinašamo šolske potrebščine in domače naloge,
  • odgovorni smo do šolske lastnine in je ne uničujemo,
  • prevzemamo odgovornost do izposojenih stvari,
  • prevzemamo odgovornost za svoje napake,
  • skrbimo za svojo lastnino,
  • odgovorno ravnamo s hrano,
  • odgovorno ravnamo z odpadki in jih ločujemo.

 

  1. Starši:
  • skrbimo za vzgojo, ki sledi obče veljavnim vrednotam,
  • skrbimo za ustrezen psihosocialni razvoj otroka,
  • krepimo učne in delovne navade svojih otrok,
  • razvijamo sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja,
  • odgovorno sodelujemo s šolo.

 

Pri doseganju vzgojnih ciljev šole bomo izhajali iz naslednjih načel:

  • načelo oblikovanja ustreznega učnega in socialnega okolja za učence,
  • načelo spoštovanja učencev in vzajemnega spoštovanja vseh udeleženih v pedagoškem procesu,
  • načelo sprejemanja odgovornosti za svoje vedenje in ravnanje,
  • načelo preventivnega in proaktivnega delovanja šole,
  • načelo osebnega zgleda,
  • načelo zavzetosti za vsakega posameznika,
  • načelo pogovora kot najustreznejšega načina reševanja težav,
  • načelo vzajemnega sodelovanja s starši in usklajenega pristopa šole in staršev.

 

II.VZGOJNE DEJAVNOSTI ŠOLE

 

1.Proaktivne in preventivne dejavnosti

Proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti naše šole izhajajo iz vrednot, vzgojnih načel, vizije naše šole in ciljev osnovne šole ter potreb naših učencev, staršev in okolja. Z načrtovanjem in izvajanjem teh dejavnosti želimo oblikovati takšno šolsko okolje, v katerem bi učenci uspešno zadovoljevali temeljne telesne, duševne, socialne in duhovne potrebe, kjer bi razvijali pozitivno samopodobo, samostojnost in čut za odgovornost.

 

Na šoli bo proaktivno in preventivno vzgojno delovanje zajemalo naslednja področja:

RAZVIJANJE UGODNE SOCIALNE KLIME, OBČUTKA VARNOSTI

 

  • tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole,
  • oblikovanje oddelčnih in šolskih dogovorov o temeljnih vrednotah skupnega življenja in načinih ravnanja

– pravila šole in oddelka,

  • načrtne razredne ure za krepitev zaupanja in samopodobe,
  • pogovori z učenci o počutju v razredu in o medsebojnih odnosih, željah in predlogih za boljše počutje,
  • pozitiven, spodbujajoč odnos do učencev,
  • svetovanje/pomoč starejših učencev mlajšim,
  • neformalna druženja med učenci, učitelji in starši.

 

SISTEMATIČNO RAZVIJANJE SOCIALNIH VEŠČIN UČENCEV

 

  • navajanje učencev na samostojnost in odgovornost,
  • delo v skupinah, kjer se učenci zavedajo svojega položaja in enakosti,
  • medvrstniška učna pomoč in solidarnost učencem,
  • usmerjanje h kakovostnemu preživljanju prostega časa,
  • medrazredna tekmovanja (zbiranje odpadnega materiala …)

 

USPOSABLJANJE ZA USPEŠNO REŠEVANJE PROBLEMOV

 

  • učenje reševanja konfliktov,
  • učenje reševanja konfliktov z zgledom,
  • obravnavanje različnih življenjskih problemov vrstnikov in odraslih in usposabljanje za uspešno reševanje takih problemov,
  • oblikovanje vrednot,
  • skupno oblikovanje pravil (igre),
  • branje zgodb in prepoznavanje vrednot v le-teh,
  • delavnice z učenci.

 

IZVAJANJE DEJAVNOSTI, KI POVEZUJEJO UČENCE, DELAVCE ŠOLE, STARŠE IN LOKALNO SKUPNOST

Načrtno, sistematično in redno vključevanje staršev v življenje in delo šole:

 

  • aktivno sodelovanje staršev na skupnih kulturnih in športnih dejavnostih (tudi neformalne oblike druženja),
  • priprava predstav v okviru razreda za starše,
  • delavnice za starše,
  • vključevanje staršev v aktivnosti na dan šole,
  • skrb za urejenost okolja.

 

AKTIVNO VKLJUČEVANJE UČENCEV V NAČRTOVANJE, IZVAJANJE IN VREDNOTENJE UČENJA IN DELA

 

  • upoštevanje mnenja učencev pri ocenjevanju znanja,
  • skupno načrtovanje razrednih ur,
  • skupno oblikovanje pravil.

 

ODZIVNOST IN PRAVOČASNOST PRI REŠEVANJU PROBLEMOV, NJIHOVO NAČRTNO REŠEVANJE

 

  • sprotno reševanje konfliktov,
  • posvetovanje, sodelovanje s svetovalno službo ob zaznavi otrokovih težav,
  • sodelovanje z zunanjimi institucijami v primeru težav otroka.

 

NAVAJANJE NA PROCESE SAMOVREDNOTENJA, SAMOKONTROLE IN SPREJEMANJA ODGOVORNOSTI

 

  • navajanje učencev na skupinsko delo,
  • učenje enakovrednega partnerstva med učenci,
  • udeleževanje učencev na pogovornih urah,
  • prisostvovanje na govorilnih urah in po dogovoru na roditeljskih sestankih,
  • aktivno delovanje šolske skupnosti učencev.

 

POVEČANJE NADZORA NA DOLOČENIH KRAJIH V DOLOČENIH ČASIH

 

  • dosledno dežuranje učiteljev,
  • dežurstvo receptorja,
  • skrb za varen odhod učencev iz šole domov.

 

2.Svetovanje in usmerjanje

Svetovanje in usmerjanje je namenjeno učencem, posredno pa tudi njihovim staršem, pri reševanju njihovih lastnih problemov, ki so povezani z učenčevim razvojem, šolskim delom, odnosi z vrstniki in odraslimi, razvijanju samopodobe, prevzemanju odgovornosti in spodbujanju za moralne, kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije.

Usmerjanje in svetovanje je usmerjena strokovna dejavnost šole in se lahko izvaja v času šolskih obveznosti, pri urah rednega pouka (oddelčne ure) ali po pouku (pogovorne ure učiteljev, šolska svetovalna služba), ob sprotnem reševanju problemov in drugih priložnostih, za kar se dogovorimo s starši sproti, za vsak primer posebej.

Svetovanje in usmerjanje poteka v obliki pogovora med delavci šole in učenci, ki zadeva šibkosti ali težave v otrokovem šolskem funkcioniranju, odnose z vrstniki in enkratne ali občasne kršitve pravil šolskega reda.

O vsebini in ciljih svetovanja in usmerjanja za posameznega učenca se dogovorijo učitelji na oddelčni konferenci. O naravi dogovora razrednik obvesti starše. V primerih, ko strokovni delavec presodi, da učenec potrebuje dlje časa trajajoče spremljanje, usmerjanje in svetovanje v okviru šole, se lahko s starši dogovori za termine, v katerih ta proces poteka.

 

Svetovanje in usmerjanje, povezano z reševanjem individualnih ali skupinskih problemov učencev, izvajajo za to usposobljeni strokovni delavci ali vrstniki. V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, staršem predlaga obravnavo v zunanjih ustanovah psihološke in socialne pomoči.

Svetovanje in usmerjanje učencem pomaga, da se učijo, kako:

 

  • oblikovati lastne cilje in načine uresničevanja,

 

  • učinkovito organizirati lastno šolsko ter domače delo in si organizirati dan,
  • sprejemati svojo uspešnost in jo dosegati na različnih področjih,
  • razmišljati in presojati svoje vedenje in ravnanja drugih,
  • prevzemati odgovornost in sprejemati posledice svojih dejanj,
  • se vživljati v ravnanje drugega,
  • razumeti vzroke za neustrezna vedenja pri sebi in drugih,
  • konstruktivno reševati probleme in konflikte,
  • ustrezno ravnati in obvladovati stres, strah, čustveno napetost, konflikt, apatičnost, frustracije, doživljanje neuspehov, depresijo …
  • razvijati pozitivno samopodobo,
  • dosegati druge cilje, ki si jih zastavi šola.

 

Šola bo organizirala svetovanje učencu tudi na naslednje načine:

 

  • organizira pomoč učitelja ali sošolcev pri učenju,
  • načrtno vzpostavljanje socialnih povezav med učenci,
  • vključevanje učenca v določene šolske in izvenšolske dejavnosti,
  • uvajanje učenca za prevzem določenih funkcij ali pomembnih odgovornosti,
  • nudi učencu različne oblike zunanje pomoči
  • in druge oblike organiziranja preventivnih dejavnosti.

 

 

3.Restitucija in mediacija

Ob nastalem konfliktu med učenci oz. med udeleženci pedagoškega procesa lahko šola poleg svetovanja izvaja tudi postopek restitucije in mediacije.

 

RESTITUCIJA

Z restitucijo želimo učencem dati možnost za učenje novih vzorcev vedenja, popravilo napak ter hkrati razvijati spretnosti učencev pri izgradnji dobrih medsebojnih odnosov.

Restitucija se izvaja predvsem takrat, ko gre za škodo, ki jo učenci povzročijo na materialnem, etičnem, socialnem in psihološkem področju.

Povzročitelj škode sam naredi načrt, kako bo storjeno popravil. V primeru, da učenec zavrne možnosti, ki jih ponuja restitucija ali se dogovorov ob restituciji ne drži, lahko sledi vzgojni ukrep.

 

MEDIACIJA

Z mediacijo se sprte osebe ob pomoči tretje osebe med seboj pogovorijo in ugotovijo, kje so točke spora, izrazijo svoja stališča in poskušajo sami najti rešitev, s katero bodo vsi zadovoljni.

 

4.Vzgojni ukrepi

 

Vzgojne ukrepe bo šola uporabila v primerih, ko učenec krši šolska pravila in so bile predhodno izvedene druge vzgojne dejavnosti (svetovanje, usmerjanje, mediacija, restitucija). Kadar:

  • učenec ne spremeni svojega ravnanja ali vedenja in nadaljuje s kršitvijo istega ali ostalih pravil,
  • učenec noče sodelovati pri reševanju problemov, se ne drži dogovorov itd.,
  • ko učenec ni pripravljen upoštevati potreb in pravic drugih.

 

Vzgojni ukrep se izreče z namenom nudenja podpore in vodenja učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. O uporabi vzgojnega ukrepa šola obvesti starše učenca oz. pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev. Učencu in staršem se pojasnijo razlogi za izrek ukrepa, obliko in trajanje ukrepa ter načine, s katerimi bomo preverili, ali je ukrep učinkoval.

 

Če starši odklonijo sodelovanje, se vzgojni ukrep izvede na podlagi strokovne odločitve strokovnega delavca, ki lahko ukrep izreče individualno ali po predhodnem mnenju učiteljskega zbora. Če starši odklonijo sodelovanje, odklonitev ne zadrži uporabe vzgojnega ukrepa.

O vzgojnih ukrepih se vodijo ustrezni zapisi, ki jih oblikuje razrednik oz. svetovalna služba ali strokovni delavec, ki vodi obravnavo.

Postopek izrekanja vzgojnih ukrepov in oblike vzgojnih ukrepov, ki jih bomo izvajali na šoli, so zapisani v Pravilih šolskega reda šole.

 

Vzgojni ukrepi so:

 

  • Povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli in ne pri pouku.
  • Ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti, ki so povezane s kršitvami pravil šole, s pridobljenimi statusi učencev, prilagoditvami in ugodnostmi, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov.
  • Zadrževanje na razgovoru po pouku v zvezi z reševanjem problemov v soglasju s starši.
  • Kadar učenec pogosto ogroža varnost, ne upošteva navodil in zato šola ne more prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, tabori, šole v naravi

…), šola poskrbi za dodatno spremstvo strokovnega delavca ali pa za takega učenca organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli.

 

  • Umik učenca od pouka: mogoča je, kadar učenec s svojim vedenjem onemogoča izvajanje pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom in opozorilom. Cilj je vzdrževanje jasno postavljenih mej, sprejemljivega vedenja in omogočanje resnega sodelovanja učenca in učitelja pri reševanju problema ter omogočanje nemotenega učenja drugih učencev v oddelku. Učenec v času umika opravlja delo pod nadzorom strokovnega delavca. Strokovni delavec mu lahko pomaga pri reševanju problema, zaradi katerega ni pri pouku.

 

  • Vsakotedenski kontakti s starši in poročanje o učenčevem vedenju v šoli.

 

  • Pogostejši prihodi staršev v šolo in razgovor učenca, staršev in strokovnega delavca o dogajanju in doživljanju v šoli.

 

  • Prepoved vstopanja, zadrževanja ali uporabe določenih šolskih prostorov, prepoved približevanja učencu, le v okvirih, ki jih določa nujnost zadrževanja v istih prostorih.
  • Strokovni delavec šole lahko učencu začasno odvzame napravo ali predmet, s katerim učenec ogroža varnost ali onemogoča izvedbo pouka ali druge dejavnosti. O takem odvzemu strokovni delavec še isti dan obvesti starše učenca, ki odvzeti predmet ali napravo v šoli tudi prevzamejo.
  • Nudenje učne pomoči sošolcem ali učencem drugih razredov.

 

  • Pomoč v knjižnici (urejanje knjižničnega gradiva, pomoč sošolcem pri iskanju knjig ali revij …), pomoč pri urejanju šolskih površin (športno igrišče, zelenice ...), dodatno dežurstvo (pripravljanje in pospravljanje prireditvenih prostorov, dežurstvo pri akcijah po pouku ...).

 

Šola lahko oblikuje in izvaja tudi druge vzgojne ukrepe, ko bo trenutna situacija narekovala naglo ukrepanje (nevarnost, posredovanje v pretepu, zaščita premoženja … ).

 

 PREDLOGI VZGOJNIH UKREPOV OB KRŠENJU PRAVIL ŠOLSKEGA REDA

Ogrožanje varnosti in motenje pouka

 

  • Po izboru učitelja učenec prebere starosti primerno literaturo na temo v zvezi s storjenim prekrškom in pripravi predstavitveni plakat oziroma referat.
  • Udeležba učenca na seminarju, predavanju na temo nasilje in poročanje o tem.
  • Zapis razmišljanja o ustreznejših možnostih ravnanja v dani situaciji.
  • Prepoved zastopanja šole na tekmovanjih.
  • Opravljanje neopravljenih obveznosti izven predvidenega časa, s predhodno seznanitvijo staršev.
  • Učenec, ki izvaja fizično nasilje, mora odmore preživeti v bližini dežurnega učitelja.
  • Začasen ali trajen odvzem funkcij v okviru oddelčne skupnosti.
  • Začasna ali trajna prepoved obiska interesnih dejavnosti.
  • Pomoč sošolcem oz. drugim učencem.
  • Zapis pozitivnih lastnosti učenca, do katerega se je kršitelj neprimerno obnašal.
  • Dodatne učne naloge.
  • V skrajnem primeru, ko je ogrožena varnost otrok, naj starši odpeljejo kršitelja domov.

 

Neprimerno obnašanje na dejavnostih izven šole

 

  • Prepoved udeležbe na dnevu dejavnosti. Učenec skupaj s strokovnim delavcem šole samostojno predela snov, izdela plakat, miselni vzorec.
  • Učenec se lahko udeleži dejavnosti le ob hkratni udeležbi njegovih staršev.

 

Neprimerno obnašanje v jedilnici in nespoštljiv odnos do hrane

 

  • Pospravljanje po obrokih.
  • Učenec, ki po malici ali kosilu ne pospravi za seboj, mora pobrisati vse mize v učilnici ali jedilnici.
  • Dodatno dežurstvo.

 

Nepreobut učenec (novi ali čisti čevlji, superge)

 

  • Napotimo ga preobut.
  • Če nima svojih copat, si jih lahko sposodi v tajništvu.
  • Za seboj počisti umazanijo.

 

Neprimerno obnašanje na prireditvi

  • Na naslednji prireditvi učenec nastopa ali sodeluje pri pripravi oz. izvedbi le-te.

Uničevanje scene

  • Sodeluje pri izdelavi naslednje scene.

Povzročitev materialne škode (namerno ali posledica neupoštevanja šolskega reda)

  • Materialno povračilo škode.
  • Popravilo uničenega oziroma poškodovanega (čiščenje, pleskanje popisane stene).
  • Pomoč hišniku ali knjižničarki.
  • Urejanje šolske okolice.

 

Neopravičeno izostajanje in zamujanje pouka

Ob prvem zamujanju razrednik opozori učenca, vsako naslednje zamujanje pa pomeni neopravičeno uro. Po petih neopravičenih urah učenec prejme vzgojni ukrep. Ob nadaljnjih kršitvah se izreče vzgojni opomin. Šola o neopravičenih izostankih obvesti pristojni center za socialno delo.

 

Nabor vzgojnih ukrepov:

  • Zamudnik izdela svoj urnik in pripravi načrt prihajanja v šolo. Načrt in razmišljanje o zamujanju predstavi na razredni uri.
  • Učenec izdela maketo ure.
  • Učenec izdela plakat o zamujanju in posledicah.
  • Učenec je dolžan priti v šolo pol ure pred začetkom pouka. V tem času učenec dobi določene naloge oziroma zadolžitve.
  • Učenec ostane po pouku z različnimi zadolžitvami (pomoč učitelju ali učencu). Opravi naloge, ki jih pri pouku zaradi zamude ni opravil ali naloge po naročilu učitelja:
  • opravi koristna dela v šolski stavbi ali okolici šole (pomoč hišniku, čistilkam),
  • priprava učilnice na pouk, pospravljanje učilnice po pouku in podobno.

 POSTOPKI UKREPANJA OB KRŠENJU ŠOLSKIH PRAVIL FIZIČNO NASILJE

  • Zaustavimo pretep (pazimo na svojo varnost).
  • Ugotovimo, kdo sta učenca in kaj se je zgodilo.
  • Pokličemo dodatno pomoč.
  • Odstranimo spodbujevalce pretepa.
  • Ugotovimo vzrok pretepa, spremljamo dogajanje, sami morajo povedati staršem, starši pokličejo razrednika.
  • Obvestimo razrednika.
  • Napišemo kratek zapisnik (dogodek zapišemo tudi v easistenta).
  • Razrednik reši zadevo sam, opravi pogovor, spremlja dogajanje, obvesti starše (poškodba, pojav grožnje, prvi pretep), če je potrebno obvesti tudi šolsko svetovalno službo.
  • Učencu se izreče vzgojni ukrep ob ponovitvi dogodka.
  • Učencu se izreče vzgojni opomin, če vzgojni ukrepi niso učinkoviti.

NEUPOŠTEVANJE NAVODIL IN KRŠENJE PRAVIL (vse oblike nasilja, ogrožanje svoje varnosti in varnosti drugih) NA DNEVU DEJAVNOSTI, EKSKURZIJI,TABORU, ŠOLI V NARAVI

  • Pristopimo do učenca, ga opozorimo in ostanemo ob njem.
  • Eden od spremljevalcev z učencem zapusti prostor, kjer se pogovorita o nadaljnjem poteku dela.
  • Poiščemo vzroke, če je možnost se učenec aktivno vključi v nadaljnje delo.
  • Če nadaljnje delo ni mogoče, o dogodku takoj obvestimo starše, obvestimo vodstvo šole, če gre za hujšo kršitev, pokličemo policijo.
  • Ko pokličemo starše, naj jim učenec obrazloži dogodek.
  • Učencu izrečemo vzgojni ukrep.
  • Če učenec večkrat krši pravila na dnevih dejavnostih, se s pisnim soglasjem staršev oz. zakonitih zastopnikov, lahko naslednjega dneva dejavnosti udeleži v spremstvu staršev ali opravi nadomestno delo (samostojno predela snov, kot pomočnik učencem prve triade).

 

VERBALNO NASILJE

 

  • Opozorimo učenca in ga umirimo.
  • Učenca se vpiše v easistenta.
  • Z učencem se pogovorimo po pouku (učenec sam pokliče ali zapiše sporočilo staršem).
  • V primeru nadaljevanja verbalnega nasilja učitelj poišče pomoč pri svetovalni službi, učenci naj ne ostanejo sami v razredu.
  • Takojšen pogovor s šolsko svetovalno službo, prisotnost učitelja, lahko tudi v razredu.
  • Učencu se izreče vzgojni ukrep.
  • Učencu se izreče vzgojni opomin, če vzgojni ukrepi niso učinkoviti.

 

EKONOMSKO NASILJE

 

  • Obvesti se šolsko svetovalno službo.
  • Opravi se razgovor z udeleženci dejanja.
  • Opravi se razgovor s starši, učenci, svetovalno službo v šoli.
  • Učencu se izreče vzgojni ukrep.
  • Učencu se izreče vzgojni opomin, če vzgojni ukrepi niso učinkoviti.

 

OBRAVNAVA NASILJA NAD OTROKOM V DRUŽINI

  1. Zaznava nasilja nad otrokom in pogovor z otrokom – žrtvijo nasilja

 

  • Poiščemo primeren prostor.
  • Otroka poslušamo. Zapišemo otrokove izjave!

 

  1. Posredovanje informacij o nasilju nad otrokom (komu in kdaj)

 

  • Otroku povemo, da smo zaupano informacijo po zakonu dolžni posredovati ustreznim institucijam.
  • Obvestimo svetovalno službo.
  • Svetovalna služba obvesti ravnatelja. Sledi sklic internega tima.
  • Ravnatelj presodi in ukrepa o nadaljnjih postopkih.

 

  1. Sodelovanje z drugimi institucijami v času prejete informacije o nasilju in v prihodnosti

 

  • CSD,
  • policija,
  • nevladne organizacije (Društvo za nenasilno komunikacijo).

 

OBRAVNAVA UČENCA OB SUMU UŽIVANJA NEDOVOLJENIH SUBSTANC (alkoholne pijače, bonboni

polnjeni z alkoholom, energijski napitki, cigarete, droge) MED POUKOM OZ. PRI IZVAJANJU ŠOLSKIH IN IZVENŠOLSKIH DEJAVNOSTI

 

  • Odvzem nedovoljenih substanc učencu.
  • Obvestimo šolsko svetovalno službo in pokličemo starše, da pridejo po učenca.
  • Po potrebi vključimo v obravnavo policijo.
  • Naredimo zapisnik.
  • Izrečemo vzgojni ukrep učencu, saj je kršil hišni red.
  • Učencu izrečemo vzgojni opomin, če vzgojni ukrepi niso učinkoviti.

 

Individualizirani vzgojni načrt učenca

Šola lahko za učence, ki potrebujejo posebno pozornost in strokovno pomoč, oblikuje individualizirani vzgojni načrt učenca. Učenec, starši in strokovni delavci šole sodelujejo pri oblikovanju individualiziranega načrta učenca. Ta naj učencu pomaga doseči pozitivne spremembe v načinih zadovoljevanja lastnih potreb, upoštevanja potreb in pravic drugih, sprememb na področju učenja in vedenja. Pri tem je potrebno upoštevati posebnosti učenca.

Kadar starši učenca niso pripravljeni sodelovati, oblikuje šola individualizirani vzgojni načrt brez njih.

 

 

VZGOJNI OPOMINI

Vzgojni opomin se izreče učencu v primeru, ko je šola izčrpala že vsa pedagoška sredstva zapisana v tem dokumentu. Od vzgojnega ukrepa se opomin razlikuje v tem, da ima lahko trajne posledice za učenca, kot je prešolanje na drugo šolo.

Šola za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, pripravi individualiziran vzgojni načrt, v katerem opredeli konkretne vzgojne dejavnosti, postopke in vzgojne ukrepe, ki jih bo izvajala.

V skrajnem primeru je posledica vzgojnih opominov prešolanje učenca na drugo šolo tudi brez soglasja staršev. Odločitev o prešolanju mora biti podprta s strokovnimi mnenji sodelujočih institucij.

 

5.Pohvale, priznanja, nagrade

Učenec ali skupina učencev lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejme pohvale, priznanja in nagrade. Pohvale, priznanja in nagrade učencem ali skupinam učencev predlagajo:

  • oddelčna skupnost ali šolski parlament,
  • razrednik,
  • drugi strokovni delavci šole, mentorji dejavnosti, ravnatelj, starši.

 

Pohvale

Pohvale so lahko ustne ali pisne.

Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so lahko ustno pohvaljeni.

Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto. Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole.

 

Priznanja

Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.

 

Nagrade

Nagrado lahko prejme posameznik, skupina učencev ali oddelčna skupnost.

Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih.

Nagrada je lahko posebna ugodnost, ki jo učenec lahko prejme med šolskim letom (izlet, brezplačna vstopnina za kopanje v bazenu ali za gledališko predstavo …).

 

Praviloma priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj med šolskim letom ali ob zaključku šole.

 

III.OBLIKE VZAJEMNEGA SODELOVANJA ŠOLE S STARŠI

Redno in kvalitetno sodelovanje šole s starši je predpogoj za učinkovito vzgojno dejavnost šole. Načini, oblike, metode in cilji vzgojnega dela šole morajo biti staršem vnaprej znani.

 

S starši bomo sodelovali pri doseganju učno vzgojnih ciljev ter pri reševanju razvojnih in osebnih težav otrok.  Zato bomo poleg običajnih oblik sodelovanja (roditeljski sestanki, govorilne ure) spodbujali k organizaciji drugih aktivnosti (srečanja, predstave, praznovanja, vodenje interesnih dejavnosti) v okviru oddelčnih skupnosti in v okviru šole kot celote.

 

Strokovni delavci šole, učenci in starši razvijajo vzajemno-sodelovalni odnos na vzgojnem področju. Vzajemno sodelujejo pri oblikovanju življenja in dela šole, različnih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, oblikovanju vzgojnega koncepta šole, oblikovanju akcij za izvajanje preventivnih vzgojnih dejavnosti, svetovanju in usmerjanju, povrnitvah škod (npr. restitucija).

 

Starši se vključujejo v reševanje problemov, ki jih imajo njihovi otroci ali kadar njihovi otroci kršijo pravila šole – kodeks ravnanja. Šola usmerja starše v primerne zunanje institucije, kadar je to smiselno.

Šola obvešča starše na različne načine; ustno, po telefonu, pisno, po dogovoru tudi preko spletne pošte. V primerih, ko je potreben poglobljen razgovor o otrokovem vedenju ali težavah v šoli, starše povabimo  na razgovor.

Oblike sodelovanja:

Učitelji bomo s starši sodelovali na naslednjih dejavnostih:

 

  • roditeljskih sestankih, govorilnih urah, neformalnih srečanjih (pohodi, pikniki, športne aktivnosti, izleti in razredne prireditve),
  • prireditvah, dnevu šole, vodenju interesnih dejavnosti in pri izdelavi raziskovalnih nalog (somentorji),
  • starši sodelujejo tudi z donacijami v šolski sklad in s prispevki v različnih humanitarnih akcijah (zbiranje igrač, oblačil, papirja …),
  • starši lahko izrazijo svoje interese, predloge in pobude preko Sveta staršev in Sveta šole ter s tem vzajemno sodelujejo pri oblikovanju dela in življenja šole.

 

Na podlagi Zakona o osnovni šoli je Svet osnovne šole Božidarja Jakca na svoji seji dne 30. 9. 2014, po predhodni razpravi, sprejel VZGOJNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE BOŽIDARJA JAKCA. Z dnem uveljavitve tega vzgojnega načrta preneha veljati vzgojni načrt, sprejet 20. 5. 2009.

Svet osnovne šole Božidarja Jakca je dne 26. 2. 2020 VZGOJNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE BOŽIDARJA JAKCA ponovno dopolnil. Z dnem uveljavitve tega vzgojnega načrta preneha veljati vzgojni načrt, sprejet 30. 9. 2014.

 

 

Ravnateljica:                                                                                                       Predsednik sveta zavoda:

Nataša Krajnčan                                                                                   Aleš Dakić

Izvorni podpisan dokument