Na izobraževanju v Firencah, ki ga je financirala Evropska unija preko programa Erasmus+, smo sodelovali učitelji iz srednjih in osnovnih šol iz Španije, Norveške, Nemčije, Hrvaške in Slovenije.
Med izobraževanjem nam je predavateljica predstavila, pa tudi med seboj smo si izmenjali, kar nekaj idej za uvajanje trajnosti v šole, ki jih bomo lahko uporabili tudi na naši šoli. Začeli pa smo s predstavitvijo vsak svoje šole in splošno situacijo glede okoljskih vprašanj med populacijo otrok in mladostnikov, ki jih poučujemo. Zaskrbljujoče je bilo slišati, da se mladostniki v Nemčiji, v poplavi slabih novic, ne želijo več ukvarjati z ekološko problematiko. Zelo poučno je bilo poslušati tudi o težavah, s katerimi se srečujejo učitelji na Norveškem, kjer je ekologija zelo občutljiva tema. Veliko služb je namreč odvisnih oziroma povezanih z naftno industrijo in veliko otrok se počuti krivih, ko poslušajo o tem, kako škodljiva je le-ta. Učitelji morajo tam z velikim občutkom predstavljati ekološko problematiko.
Nadaljevali smo z ogledom animiranega videa, ki na preprost in otrokom prilagojen način prikazuje podnebne spremembe, ter s pogovorom o tem, da bi ljudje morali začeti gledati nase kot na del narave in ne kot na gospodarje narave.
V povezavi s tem, da moramo ljudje gledati nase kot na del narave in ne kot na njenega gospodarja, smo si ogledali še spodnji posnetek.
Predavateljica nam je predstavila najnovejše podatke o temperaturnih rekordih, upadanju biodiverzitete in družbenih posledicah podnebnih sprememb. Hkrati pa smo se začeli pogovarjati tudi že o možnih rešitvah nastale situacije. Začeli smo v preteklosti z začetki ekoloških gibanj in pionirji na področju zaščite narave. Ena takih je bila morska biologinja Ruth Carson s svojo knjigo Tihi skok, sledi ji okoljska biologinja Donella Meadows, ki je glavna avtorica knjige Meje rasti, ki jo je izdala skupaj z drugimi znanstveniki, zbranimi v Rimskem klubu.
Nadaljevali smo v sedanjosti s 17 cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov, alternativami bruto družbenemu proizvodu, sistemskim razmišljanjem in
ekonomistko Kate Raworth ter njeno Ekonomijo kolačka. Da pa ne bi ostali samo pri teoriji, smo se odpravili tudi na ogled urbanega vrta z imenom Orti Dipinti, kjer ekipa okoliškim prebivalcem in vsej zainteresirani javnosti ponuja veliko različnih priložnosti, da se seznanijo s principi permakulture. Zadnji dan izobraževanja smo se pogovarjali še o izzivih, ki jih predstavlja t.i. greenwashing.
Urška Vrtačnik Levnajić