Nekaj čarobnega s pridihom strašljivega …

Prihod v Cerkno smo pričeli s Fotolovom, pri čemer smo po naselju iskali atrakcije s fotografij (in se občasno – pod nadzorom – izgubili). Ob ogledovanju stavb, napisov in kipov sem zaslišala komentar, da je kraj Cerkno »mističen in kar malo strašljiv«, saj je prežet s podobami laufarjev, ki pa niso najbolj prisrčna bitja na svetu.
S kladivi in kleščami smo kot pravi »majstri« izdelovali poligone za frnikole. In veste kaj, vsi prsti so celi.
Tloris Cerknega smo si ogledali z bližnjih hribov. In teh res ni malo. A razgled ne razočara!
Po večerji smo šli na pohod z lučkami. Navkreber, seveda, saj je edino Cerkno na ravnini.
Danes smo spali v Ta tirjestu, Ta hrastau, Ta smrikau, Ta kažuhau, Ta slamnatmu, Ta kašewi … upam, da se z njimi ne srečamo ponoči!

učiteljice Martina, Urša, Nina in Sara